Zobni vsadki: lepi zobje krasijo lep nasmeh
Sogovornika očaraš z lepim nasmehom, kateremu pritičejo lepi zobje, pravijo. Nemalokrat pa se zgodi, da narava do človeka ni bila radodarna in ga ni obdarila z lepimi, belimi biseri v ustih. Ali pa so zobje zaradi spleta nesrečnih okoliščin v žalostnem stanju in jih človek skriva za sramežljivim nasmeškom. Zahvaljujoč razvoju zobozdravstva lahko zobni vsadki še tako grenak nasmeh spremenijo v popolnega.
Zobni vsadki od neolitika do danes
Prve posege na zobeh naj bi opravljali že pred več kot 10.000 leti. Karies zaradi prehrane v preteklosti ni bil tako pogost kot danes, a zobobol je bil tegoba ljudi že od nekdaj. Arheologi so pri svojih odkritjih velikokrat naleteli na zobe, v katerih so v koreninskih kanalih zasledili sledi vrtanja. Stari Sumerci so krivili za bolečine v zobeh zobne črve. Ideja se je prenesla tudi v druge civilizacije in se obdržala vse do srednjega veka. Z zobnimi črvi še danes strašimo male otroke, ki se branijo umivanja zob. Zobno pasto pa so prvi uporabljali že stari Egipčani.
Naprednejše tehnike odpravljanje zobobola, preprečevanje širjenja vnetij ter ohranitev zob so iznašli Etruščani, njihovo znanje pa nadgradili Rimljani. Premožnejšim Rimljanom namreč usta že krasijo zobni vsadki. Na območju Latinske Amerike so korenine estetskega zobozdravstva v majevski kulturi. Prostor za žadaste estetske luske omogočajo namreč z vrtanjem v zobne krone, za kar so morali dobro poznati anatomijo zoba.
Francoz Pierre Fauchard je leta 1728 napisal knjigo Le Chirurgien Dentiste, s katero je postavil temelje modernemu zobozdravstvu. V tistem času so nadomeščali zobe z zobmi izdelanimi iz slonovine ali pa so uporabljali živalske zobe ter zobe pokojnikov. Tovrstne proteze so bile neudobne in so močno vplivale na izgled ter govor človeka. Pomanjkanje materiala je bilo tako veliko, da je cvetela trgovina z zobmi, ki so jih kradli z grobov in prodajali zobozdravnikom. V bitki pri Waterlooju leta 1815 je umrlo približno 50.000 vojakov, kar je povečalo dostop do človeških zob. Z bojišča so jih namreč v sodih vozili v Veliko Britanijo, kjer so nato izdelovali proteze, ki so jih poimenovali po kraju, kjer so dobili zobe. Prvi zobni vsadki kot jih poznamo danes, so se pričeli uporabljati za nadomeščanje zob leta 1965.
Trenutna računalniška tehnologija pa omogoča, da se manjkajoči zob načrtuje in oblikuje digitalno, kar pripomore k zanesljivosti, varnosti in predvidljivosti implantološkega posega.
Postopek vstavitve zobnega vsadka
Pri prvi obravnavi zobozdravnik pregleda rentgensko diagnostiko in pripadajočo zdravstveno dokumentacijo, preuči stanje pacienta in naredi protetični načrt, s katerim se določi vrsto in število zobnih vsadkov. V kolikor ima pacient obstoječe bolezni zob, obzobnih tkiv ali sluznic ustne votline, se morajo le-te pozdraviti, saj je uspešnost vstavitve zobnih vsadkov odvisna od zdravja v ustni votlini. Zobni vsadki so dolgi od 8 do 16 mm in se vstavijo v čeljustno kost, kjer nadomestijo zobno korenino. Najpogosteje vstavijo zobne vsadke ljudem, ki so izgubili vse svoje zobe, lahko pa se uporabljajo tudi kot nadomestek posameznih manjkajočih zob, podpora mostičkom ali zobnim protezam.
Zobni vsadki se nato vstavljajo pod lokalno anestezijo. Ko se odgrne dlesen, se prikaže kost, v katero s svedri pripravijo ležišče za vsadek. Od lokalnih pogojev je odvisno ali ga zaščitijo z zapornim vijakom ali nanj neposredno privijejo celitveni nastavek. Z njim oblikujejo dlesen, ki jo pripravijo za nadaljnjo nadgradnjo. Titan, iz katerega so zobni vsadki narejeni, je biokompatibilna kovina, kar pomeni, da se zobni vsadki zrastejo s kostjo in ne povzročijo alergijskih reakcij. Postopek vstavitve zobnega vsadka je neboleč in traja približno 20 minut. Čez dva ali tri tedne zobozdravnik odtisne in izdela protetične krone. Zobni vsadki so primerni za vsakogar, ki ima na razpolago zadosti čeljustne kosti. Če je kosti premalo, jo z dodatnim kirurškim posegom dogradijo, da zagotovijo prostor za sidranje zobnega vsadka. Vstavitev odsvetujejo tistim bolnikom, ki imajo slabo kontrolirano sladkorno bolezen ali pa so strastni kadilci.
Zobni vsadki so okras nasmeha za vse življenje
Vsakodnevna skrb za zdravje zobnih vsadkov je predpogoj njihove življenjske dobe. Tako kot za naravne zobe morate skrbeti tudi za zobne vsadke, kar pomeni, da morate:
– ščetkati zobe najmanj dvakrat dnevno,
– uporabljati medzobno ščetko najmanj enkrat dnevno,
– omejiti uživanje sladkih jedi in pijač,
– redno obiskovati zobozdravnika.
Z vzdrževanjem ustne higiene bodo zobni vsadki poskrbeli za polna lica, razločen govor in bleščeč nasmeh do konca vašega življenja.