Rumenkaste ali temnejše trde obloge ob robu dlesni niso samo estetska težava. Njihova hrapava površina omogoča dodatno kopičenje bakterij in otežuje učinkovito čiščenje zob. Če zobni kamen ostane na zobeh dalj časa, lahko prispeva k vnetju dlesni, krvavenju in nastanku neprijetnega zadaha.

Ko so obloge že mineralizirane, jih z običajno zobno ščetko ni več mogoče odstraniti. Potrebno je profesionalno čiščenje pri zobozdravniku ali ustnem higieniku. Z dobro vsakodnevno higieno pa je mogoče zmanjšati hitrost njihovega nastajanja.

Kakšna je razlika med zobnimi oblogami in kamnom?

Na zobeh se ves čas tvori mehka, lepljiva plast, imenovana zobni plak oziroma bakterijska obloga. Vsebuje bakterije in ostanke njihovih presnovnih produktov. Če plak vsakodnevno temeljito odstranimo s ščetkanjem in čiščenjem medzobnih prostorov, lahko omejimo njegovo kopičenje.

Če mehka obloga ostane na zobeh, se vanjo začnejo vgrajevati minerali iz sline. Postopoma otrdi in nastane zobni kamen. Ta je močno pritrjen na zobno površino in ga doma ni mogoče varno odstraniti.

Zobni kamen se razlikuje tudi od zunanjih zabarvanj, ki jih lahko povzročijo kava, čaj, rdeče vino ali tobak. Zabarvanja vplivajo predvsem na videz, kamen pa je trda mineralizirana obloga, na kateri se lažje zadržuje nov bakterijski plak.

Kje se najpogosteje nabira?

Obloge se pogosto kopičijo na mestih, kjer je izločanje sline večje. Med značilnimi predeli sta notranja stran spodnjih sprednjih zob in zunanja stran zgornjih kočnikov. Kamen lahko nastane tudi okoli nepravilno postavljenih zob, ob ortodontskem aparatu, protetičnih izdelkih in drugih težje dostopnih mestih.

Glede na položaj razlikujemo:

• zobni kamen nad robom dlesni, ki je pogosto svetlejši in vidnejši,
• zobni kamen pod dlesnijo, ki se nahaja na površini zobne korenine in je lahko temnejši.

Poddesničnih oblog pacient pogosto ne opazi. Zobozdravnik ali ustni higienik jih odkrije s pregledom in sondiranjem obzobnih tkiv. Njihova prisotnost je posebej pomembna pri boleznih dlesni.

Zakaj nekaterim nastaja hitreje?

Hitrost nastajanja ni pri vseh ljudeh enaka. Nanjo vplivajo sestava in količina sline, kakovost ustne higiene, položaj zob, prehranske navade, kajenje in prisotnost zobozdravstvenih nadomestkov.

Več kamna se lahko nabira, kadar:

• zobje niso temeljito očiščeni,
• se medzobni prostori ne čistijo vsak dan,
• so zobje tesno ali nepravilno postavljeni,
• pacient nosi fiksni zobni aparat,
• je ščetkanje zaradi omejene gibljivosti oteženo,
• je prisotno kajenje,
• so površine zalivk ali protetičnih izdelkov težje dostopne,
• je bilo profesionalno čiščenje dalj časa opuščeno.

Tudi človeku, ki si redno ščetka zobe, se lahko kamen nabira na težko dosegljivih mestih. Pomembna je tehnika čiščenja, ne samo njegova pogostost.

Kako zobni kamen vpliva na dlesni?

Kamen sam predstavlja hrapavo površino, na kateri se zadržuje bakterijski plak. Bakterije ob robu dlesni lahko sprožijo gingivitis oziroma površinsko vnetje. Dlesni postanejo pordele, otekle in med ščetkanjem krvavijo.

Krvavenje ni razlog, da bi prizadeto območje nehali čistiti. Pogosto je prav znak, da so obloge povzročile vnetje. Čiščenje mora biti nežno, vendar dosledno, hkrati pa je priporočljiv strokovni pregled.

Če vnetje napreduje globlje, lahko prizadene tudi kost in druga podporna tkiva zob. Takrat govorimo o parodontitisu. Poleg odstranjevanja vidnega kamna je lahko potrebno temeljitejše čiščenje površin korenin pod dlesnijo.

Kako poteka profesionalno odstranjevanje?

Pred čiščenjem strokovnjak pregleda zobe in dlesni ter oceni količino in položaj oblog. Pri običajnem odstranjevanju se pogosto uporablja ultrazvočni instrument, ki z nadzorovanimi vibracijami razbija trde obloge. Ob tem voda hladi instrument in izpira odstranjene delce.

Težje dostopna mesta se lahko dodatno očistijo z ročnimi instrumenti. Po odstranitvi kamna se zobne površine običajno spolirajo, da postanejo bolj gladke in se na njih obloge težje oprimejo. Po potrebi se odstranijo tudi zunanja zabarvanja.

Če so prisotni globoki obzobni žepi, običajno čiščenje nad dlesnijo ne zadostuje. Potrebna sta lahko luščenje in glajenje zobnih korenin, pri čemer se očistijo površine pod robom dlesni. Takšna obravnava se lahko izvede v več obiskih in po potrebi z lokalno anestezijo.

Je odstranjevanje zobnega kamna boleče?

Običajno čiščenje pri zdravih ali le rahlo vnetih dlesnih je lahko nekoliko neprijetno, vendar praviloma ne povzroča izrazite bolečine. Občutljivost je odvisna od količine oblog, vnetja, razgaljenih zobnih vratov in individualnega praga občutljivosti.

Po posegu so lahko zobje krajši čas bolj občutljivi na hladno, dlesni pa nekoliko občutljive ali krvaveče. Ko oteklina upade, imajo lahko pacienti občutek, da so med zobmi nastali večji prostori. Ti niso posledica poškodbe zaradi čiščenja, ampak so bili prej zapolnjeni z oblogami ali otečeno dlesnijo.

Ob izraziti občutljivosti je treba na to opozoriti izvajalca, ki lahko prilagodi postopek ali uporabi lokalno anestezijo.

Ali lahko zobni kamen odstranimo doma?

Strjene obloge ni priporočljivo odstranjevati z ostrimi pripomočki, kovinskimi strgali ali drugimi domačimi metodami. Z njimi lahko poškodujemo dlesen, opraskamo zobno površino ali vnesemo okužbo, ne da bi kamen temeljito odstranili.

Tudi kisline, soda bikarbona in grobi abrazivni pripravki niso varna zamenjava za profesionalno čiščenje. Lahko poškodujejo sklenino ali razdražijo mehka tkiva. Domača nega je namenjena odstranjevanju mehkega plaka in preprečevanju nove mineralizacije.

Kako preprečiti ponovno nastajanje?

Popolnoma preprečiti nastanek kamna ni vedno mogoče, lahko pa njegovo nabiranje občutno omejimo. Zobe je priporočljivo ščetkati dvakrat dnevno z mehko ščetko in zobno pasto s fluoridi. Posebno pozornost namenimo robu dlesni.

Ker ščetka ne doseže vseh površin, je potrebno tudi vsakodnevno čiščenje med zobmi. Glede na velikost prostorov so lahko primerne medzobne ščetke, zobna nitka ali drug pripomoček, ki ga priporoči strokovnjak.

Koristni ukrepi vključujejo:

• pravilno tehniko ščetkanja,
• vsakodnevno čiščenje medzobnih prostorov,
• redno menjavo obrabljene ščetke,
• opustitev kajenja,
• strokovne kontrole,
• individualno določene termine profesionalnega čiščenja.

Pogostost odstranjevanja ni enaka za vse. Nekateri potrebujejo čiščenje pogosteje, drugi redkeje. Odločitev je odvisna od hitrosti nabiranja oblog, zdravja dlesni, obstoječih protetičnih izdelkov in tveganja za parodontalno bolezen.

Zobni kamen ni mogoče trajno rešiti z enim samim čiščenjem, če se po posegu ne izboljša tudi domača higiena. Najboljši rezultat prinaša kombinacija rednega odstranjevanja mehkih oblog, profesionalnega čiščenja in pravočasnih pregledov dlesni.