Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, namenjen upravičencem, ki zaradi trajnih zdravstvenih sprememb pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb potrebujejo pomoč druge osebe. Pri iskanju informacij pod izrazom dodatek za pomoč in postrežbo – pogoji je treba upoštevati pomembno spremembo: od 1. decembra 2025 se večina novih primerov pomoči zaradi dolgotrajne odvisnosti od drugih obravnava v sistemu dolgotrajne oskrbe.

To pomeni, da nekdanja splošna pravila za nove vlagatelje ne veljajo več v enakem obsegu. Obstoječi prejemniki dodatek praviloma prejemajo še naprej, možnost novega uveljavljanja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa je omejena predvsem na zakonsko določene skupine slepih in slabovidnih oseb.

Kaj je dodatek za pomoč in postrežbo?

Gre za pravico iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Namenjena je kritju dela stroškov, ki nastanejo, ker oseba zaradi zdravstvenega stanja potrebuje stalno pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb.

Pri presoji se je tradicionalno ugotavljalo, ali oseba samostojno opravlja ključna opravila, kot so:

• gibanje po stanovanju in zunaj njega,
• hranjenje,
• oblačenje in slačenje,
• skrb za osebno higieno,
• opravljanje drugih osnovnih življenjskih potreb.

Pravica ni bila odvisna samo od diagnoze. Odločilna je bila dejanska potreba po pomoči druge osebe, ki jo je na podlagi zdravstvene dokumentacije in pregleda ocenjeval izvedenski organ ZPIZ.

Kdo lahko v letu 2026 vloži novo zahtevo?

Od 1. decembra 2025 upokojenci in zavarovanci pri ZPIZ praviloma ne morejo več na novo uveljavljati dodatka za pomoč in postrežbo po prejšnjih splošnih pravilih. Razlog je začetek izvajanja celotnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki za večino novih upravičencev zagotavlja primerljive pravice.

Po aktualnih informacijah ZPIZ lahko novo pravico do dodatka pridobijo predvsem:

• slepi upokojenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji,
• slepe ali slabovidne osebe, ki so zaposlene oziroma opravljajo dejavnost,
• slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu ZPIZ ali upokojencu.

Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja v uradnem postopku. Pomembni so status vlagatelja, stalno prebivališče, zdravstveno stanje in izvedensko mnenje. Podrobne aktualne informacije so objavljene na strani ZPIZ o dodatku za pomoč in postrežbo.

Kaj velja za obstoječe prejemnike?

Osebe, ki so pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobile najpozneje 30. novembra 2025, jo praviloma prejemajo tudi po uvedbi novih pravil. Samo zaradi spremembe sistema jim ni treba vlagati nove zahteve ali opraviti posebnega postopka.

To pa ne pomeni, da lahko hkrati samodejno prejemajo tudi primerljivo pravico iz dolgotrajne oskrbe. Če obstoječi prejemnik izbere in pridobi pravico do dolgotrajne oskrbe, mora o tem obvestiti ZPIZ, saj se primerljive pravice med seboj izključujejo.

Enako velja, če oseba pridobi dodatek za pomoč in postrežbo po drugem predpisu. V posameznem obdobju praviloma ne more prejemati dveh denarnih pravic, ki sta namenjeni kritju iste potrebe.

Koliko znaša dodatek v letu 2026?

Zneski dodatka za pomoč in postrežbo so se s 1. marcem 2026 uskladili za 2,7 odstotka. Po podatkih ZPIZ znašajo:

• 542,78 evra za najtežje upravičence,
• 378,51 evra za upravičence do višjega dodatka,
• 189,27 evra za upravičence do nižjega dodatka.

Kateri znesek pripada posamezniku, je odvisno od kategorije upravičenosti in ugotovljenega obsega potrebe po tuji pomoči. V nekaterih primerih, povezanih z mednarodnimi sporazumi in sorazmernim delom pokojnine, se lahko tudi dodatek izplačuje v ustreznem sorazmernem delu.

Navedeni zneski se nanašajo na dodatek po pravilih ZPIZ in jih ne smemo enačiti z denarnim prejemkom iz sistema dolgotrajne oskrbe.

Kam naj se obrne oseba, ki pomoč potrebuje na novo?

Če oseba ni vključena v skupino, ki lahko po 1. decembru 2025 na novo uveljavlja dodatek pri ZPIZ, je praviloma treba preveriti upravičenost do dolgotrajne oskrbe. Postopek se začne na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo pri pristojnem centru za socialno delo.

Do pravic iz dolgotrajne oskrbe je lahko upravičena zavarovana oseba, ki je zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodbe, invalidnosti ali zmanjšanih intelektualnih sposobnosti dalj časa ali trajno odvisna od pomoči drugih. Med osnovnimi pogoji so ustrezno obdobje zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, prebivanje v Sloveniji, uvrstitev v eno izmed kategorij in neprejemanje primerljive pravice.

V sistemu so na voljo različne oblike pomoči, med drugim oskrba na domu, oskrba v instituciji, oskrbovalec družinskega člana in denarni prejemek. Podrobnosti so objavljene na uradnem portalu GOV.SI o pravicah dolgotrajne oskrbe.

Dodatek in denarni prejemek nista ista pravica

Denarni prejemek iz dolgotrajne oskrbe je vsebinsko naslednik dodatka za pomoč in postrežbo za številne nove upravičence, vendar gre za drugo pravico z drugačnim postopkom ocenjevanja.

Pri dolgotrajni oskrbi se oseba uvrsti v eno izmed petih kategorij glede na stopnjo samostojnosti in obseg potrebne pomoči. Višina denarnega prejemka je povezana z dodeljeno kategorijo, upravičenec pa lahko pridobi tudi določene dodatne storitve, kot so storitve za ohranjanje samostojnosti in e-oskrba.

Zato oseba, ki danes prvič potrebuje redno pomoč drugega človeka, ne sme samodejno uporabiti starega obrazca za dodatek pri ZPIZ. Najprej mora ugotoviti, kateri sistem je glede na njen status in okoliščine pristojen.

Kako poteka postopek pri ZPIZ?

Upravičenec, ki spada med osebe, ki lahko še vedno zahtevajo dodatek, vloži zahtevo pri ZPIZ. To lahko stori prek zavodove elektronske storitve, po pošti ali na območni enoti.

Zahtevi je treba priložiti oziroma omogočiti pridobitev ustrezne zdravstvene dokumentacije. O zdravstvenih pogojih poda mnenje invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda. ZPIZ lahko vlagatelja povabi tudi na osebni pregled.

Zdravniško mnenje samo po sebi še ne pomeni priznanja pravice. O njej odloči ZPIZ z odločbo, zoper katero so na voljo pravna sredstva v skladu s pravnim poukom.

Kdaj lahko pravica preneha?

Izplačevanje se lahko spremeni ali preneha, če upravičenec ne izpolnjuje več pogojev, pridobi primerljivo pravico ali se ne odzove na zahtevani kontrolni pregled. Pomembno je, da ZPIZ pravočasno obvesti o spremembah, ki bi lahko vplivale na prejemanje dodatka.

Posebno pozornost je treba nameniti prehodu v sistem dolgotrajne oskrbe. Pred izbiro nove pravice je smiselno primerjati razpoložljive storitve, denarni prejemek in dejanske potrebe posameznika, saj obeh primerljivih pravic praviloma ni mogoče koristiti hkrati.

Pogoji za dodatek za pomoč in postrežbo so se torej bistveno spremenili. Obstoječim prejemnikom pravica praviloma ostaja, novi vlagatelji pa morajo najprej preveriti, ali spadajo med izjeme pri ZPIZ ali morajo zahtevo vložiti v okviru dolgotrajne oskrbe. Ker je odločitev odvisna od statusa in osebnih okoliščin, je priporočljivo podatke pred vložitvijo preveriti pri ZPIZ oziroma na vstopni točki pristojnega centra za socialno delo.