slovenski med

Slovenski med in njegova kakovost

Kako prepoznamo pravi pristen slovenski med? To je vprašanje, ki se nam poraja v glavi, ko se enkrat odločimo, da bomo kupili domači kakovosten med iz Slovenije. Eden izmed kriterijev, ki ga lahko upoštevamo, ko se odločimo za nakup slovenskega medu, so zagotovo sheme kakovosti v Sloveniji. Vsak slovenski čebelar je ponosen na slovenski med. Smo narod z dolgoletno čebelarsko tradicijo, ki jo ponosno razkazujemo prihodnjim generacijam in jim predajamo svoje znanje. Pri nas na Čebelarstvu Kapun smo zmeraj veseli, ko nas obišče kakšna znanja željna skupina mladostnikov in z veseljem jim tudi naše čebelarstvo predstavimo. Vse naše domače čebelje pridelke pa najdete v naši spletni trgovini Medeni zaklad.

Sheme kakovosti slovenskega medu

V Sloveniji smo vpeljali tri različne sheme kakovosti, ki so zaščite geografskega poimenovanja medu. Priznane so tudi na evropski ravni. To so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla in Kraški med z zaščiteno označbo porekla. Vse tri sheme kakovosti določajo posebna strožja merila in zahteve glede postopkov pridelave in značilnosti posameznega medu. Zato nakazuje slovenski med s takšno oznako na višjo kakovost samega živila. Za med, ki ima pridobljeno shemo kakovosti, je znano tudi poreklo pridelave. V tem primeru mora biti med obvezno pridelan na območju Slovenije. Nekateri od čebelarjev v Sloveniji se vključijo tudi v ekološko pridelavo medu. Ta pa je označen z evropsko oznako ekološke pridelave.

Med, ki ima označbo Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla je pridelan na širokem območju Kočevske pokrajine. Pod to označbo spadajo hojev, smrekov, lipov in gozdni slovenski med. Najlažje ga kupci prepoznajo po unikatni nalepki in prelepki, po logotipu Združenja kočevski med in po nacionalnem ter evropskem simbolu kakovosti.

Slovenski med, ki pa nosi označbo Kraški med z zaščiteno označbo porekla, se prideluje izključno na območju Krasa. Pod to označbo spadajo cvetlični, gozdni, akacijev, lipov, kostanjev med in med rešeljike, divje češnje ter žepka. Prepoznamo ga po nalepki s serijsko številko in nacionalnim zaščitnim znakom. Prepoznamo ga še po prelepki, na kateri se nahaja evropski simbol kakovosti.

Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo

V shemo kakovosti Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo smo vključeni tudi na  Čebelarstvu Kapun. Vsi naši kozarci medu nosijo prelepko z napisom slovenski med, na kar smo zelo ponosni. Prideluje se izključno na območju naše države Slovenije. Pod to označbo spadajo cvetlični, akacijev, lipov, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med. Zanimivo je, da je med s to shemo kakovosti eden izmed redkih zaščitenih kmetijskih pridelkov, ki v svojem imenu nosi ime naše države. Prelepka na pokrovu kozarca v tem primeru ima evropski simbol kakovosti, logotip Čebelarske zveze Slovenije in serijsko številko. Ta številka omogoča sledljivost vsakega kozarca medu.

Kakovosten med slovenskega porekla

Kupci se v veliki večini primerov pri nakupu medu odločajo za vrsto medu, ki jim je po okusu najbolj všeč. Nekateri tudi po barvi. V laboratorijih se pa določajo vsi zahtevani parametri, ki jih mora vsebovati slovenski med, če bo šel v prodajo. Sigurno se najbolj priporoča, da podpiramo slovenske čebelarje in pri njih kupujemo med. In prav s tem razlogom, da čebelarji ne bi razočarali kupcev, se vključujejo v različne sheme kakovosti. Na tak način dokažejo, da je njihovo živilo oz. med prvovrstne kakovosti in ustreza vsem zahtevanim kriterijem po pravilniku. Pravilna tehnologija čebelarjenja pa prispeva k temu, da je kakovost slovenskega medu na policah v trgovinah načeloma čisto enaka kot v čebeljem panju. Zagotovo ste v trgovini že naleteli na med, ki je nosil oznako »med, ki ni pridelan na območju EU« ali pa »mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU«. Pri teh vrstah medu je točno poreklo neznano in ga je tudi težko določiti. Na slovenskem medu pa je jasno napisano točno poreklo, od kod izvira. Med, pridelan v Sloveniji, ima tudi krajšo pot iz čebeljega panja do kupcev oz. prodajnih polic v trgovinah. To pomeni, da ni izpostavljen zunanjim negativnim vplivom, ki bi lahko spremenili njegove prvotne lastnosti. Med, ki namreč ni iz EU, je izpostavljen dolgotrajnim prevozom in skladiščenju v vprašljivih razmerah.

Različne sheme kakovosti, v katere se vključujejo čebelarji, so sigurno ene izmed prednosti, ki jih ima slovenski med. Posledično te sheme od čebelarjev zahtevajo še več reda, discipline, resnosti in trdnega dela, da ohranijo kakovosten med in tudi dobro ime slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo. Navsezadnje pa je zelo pomemben del omenjenih shem kakovosti medu tudi nadzor, ki je sestavljen iz notranjega in zunanjega nadzora.

Zaključujem z mislijo: uživajmo kakovosten slovenski med iz našega okolja, v katerem živimo!

Avtor prispevka: Polonca Škodnik

Avtor: