Eritema migrans

Eritema migrans je znak borelioze, ki jo povzročajo klopi

V toplih mesecih, ko se klopi prebudijo in se izkopljejo iz listja ter zemlje, kjer so prezimili, prežijo na gostitelja na zemlji, travah in grmovju. Nekateri klopi v severni Evropi in Ameriki so okuženi in prenašajo lymsko boreliozo, znano kot borelija, tudi na človeka. Eritema migrans se pojavi kot značilna kožna anomalija, torej rdeč madež, po katerem se borelija najpogosteje prepozna. Pojavi pa se nekaj dni ali tednov po vbodu okuženega klopa. Počasi se rdeč madež širi, na sredini pa postane bel, tako da je v obliki značilnega obroča.

Značilnosti eritema migrans

Značilen rdeč madež je pri bolnikih lahko velik ali tudi manjši. Največkrat, kar pri 98 %  bolnikih, gre za večji rdeč obroč, ki sčasoma izgine tudi, če ga ne zdravite z antibiotiki. Vendar je ta madež eritema migrans treba resno vzeti, kajti po nekaj dneh je lahko nevaren in pusti posledice bolezni borelije. Borelijo v zgodnji fazi zdravniki lažje nadzirajo in zdravijo, kasneje pa je vse težje.

Rdeči madež eritema migrans je največkrat okrogle oblike, lahko je tudi ovalne ali nepravilne. Povzroča ga bakterija. Ker se bakterija lahko širi po telesu, se taki madeži lahko pojavijo tudi drugje na koži, kjer se je naselila ta bakterija.

Kdo lahko zboli za borelijo?

Večinoma zbolevajo za borelijo, katero nakazuje eritema migrans na koži, ljudje med 35. in 65. letom starosti in otroci med 3. in 6. letom. Zdravniki ne vedo, zakaj je tako. Predvideva se, da te osebe pridejo pogosteje v stik s klopi zaradi pogostejšega stika z naravo in da so manj odporni kot (ostale) odrasle osebe.

Vsekakor ni nihče prav zelo imun na to bolezen, se jo pa da preprečiti, še preden se razširi, in sicer tako, da se klopa takoj odstrani. Bakterija se tako nima časa razširiti in razviti ter se ugnezditi v telesu gostitelja. Če se bolezen razvije in nima ustreznega zdravljenja, pa lahko žal pusti kar resne posledice. Če sumite, da imate na koži eritema migrans, je najbolje, da obiščete zdravnika, da postavi pravo diagnozo in odredi primerno zdravljenje.

Kakšni so še simptomi borelije

Madež eritema migrans se velikokrat seli po telesu, bolnik pa ima simptome prehlada, ki so velikokrat podobni gripi. Bolniku se tudi poviša temperatura, ker se telo bori proti bakteriji, ki se je razširila po telesu in povzroča težave. Nemalokrat je bolniku slabo in bruha. Vse to spremlja še zelo močan glavobol, ki ne neha.  Ko je bolezen precej napredovala, pa se pojavijo še bolečine v sklepih pa tudi v mišicah. Človek postane utrujen in brezvoljen.

Potujoči madež eritema migrans je lahko vpleten še v druge kožne spremembe, ki jih povzroča. Simptomov je kar nekaj, ki pa se običajno diagnosticirajo ločeno in do zdaj niso prav dobro pojasnjeni, kako nastanejo.

Ena od resnejših težav je tudi borelijski limfocitom. Gre za mehko oteklino, ki se pojavi na uhljih, genitalijah ali prsnih bradavicah. Ta oteklina ne boli, čeprav je lahko velika tudi do 5 cm. Nujno ji je potrebno posvetiti večjo pozornost, ker lahko kasneje, ko je zastarana, povzroči resne težave v zvezi s sklepi, živčevjem in srcem.

Kako zdravnik postavi  diagnozo?

Zdravnik bo eritema migrans hitro prepoznal, vendar pa bo potem še potrdil prisotnost bakterij, ki je nedvoumen dokaz, poleg kožne spremembe, da gre za boreliozo. Najpogosteje se eritema migrans zamenja z glivičnimi obolenji, pri katerih pa notranjost madeža ne postane bleda.

Najtežje zdravniki diagnosticirajo borelijo pri bolnikih, ki so prišli na pregled le nekaj dni po vbodu klopa oziroma kmalu za tem, ker imajo otrdlino in jih precej srbi, madež pa je majhen in ni še značilen. Takrat se zdravnik zelo težko odloči, ali naj predpiše antibiotike za kratek čas ali ne.

Kaj vemo o povzročiteljih borelioze?

Ko klop vbode in pa do začetka, ko se pojavi eritema migrans, zagotovo poteče nekaj dni, če ne kar ves teden ali več. V Sloveniji, kot tudi v EU, je eden najpogostejših povzročiteljev eritema migrans Borrelia afzelii. Je pa kar nekaj razlik med bolniki, ki so se okužili v Severni Ameriki, kjer borelijo povzroča B. burgdorferi sensu stricto. Pri ameriških bolnikih so se rdeče kožne spremembe povečale hitreje in več je bilo zgoraj opisanih simptomov.

Za to boleznijo bolj pogosto zbolijo ženske, starejše od 40 in mlajše od 60 let. Ko se bolezen razvija, gre počasi naprej in jo je težko zaznati. Madež postane rdeče modrikast in se največkrat pojavi na rokah, kolenu ali stopalu. Oteklina na prizadetem delu telesa je lahko tudi pol leta. Koža postaja atrofična, tanjša, gubasta in skozi njo se vidijo žile. Hkrati je bolj ranljiva. Pojavi se lahko tudi skleroza in zadebelitev v koži v obliki trakov. Tam, kjer je koža prizadeta, pa je pogosto prizadeto tudi živčevje.

Ko ugotovite, da vas je vbodel klop, ga je potrebno takoj odstraniti. Če ste bili v naravi, se takoj preglejte in se stuširajte ter odstranite morebitne klope s pinceto. Tako boste preprečili bolezni in okužbe, ker bakterije ne bodo imele časa prodreti v telo.

Avtor: