Diagnoza klopnega meningoencefalitisa je težavna in jo je težko potrditi. Niso tudi vse diagnoze enake, saj se okužbe z virusom KME dogodijo in razvijajo različno in največkrat se začno brez simptomov. Več o tem si lahko preberete na tej povezavi: www.sos-klop.si/klopni-meningitis-diagnoza. Zdravnik lahko tako okužbo potrdi le, če so v telesu oziroma krvi okuženega gostitelja prisotna določena IgG protitelesa. Na srečo se pri večini okuženih ta okužba pokaže kot neznačilna vročina, ki počasi mine, česar je med 70 in 98 %. Pri nekaterih bolnikih se bolezen zakomplicira in se diagnoza klopnega meningoencefalitisa potrdi. Pri njih se ta okužba pokaže kot prizadetost osrednjega živčevja, kar je izjemno nevarno.

Kako se potrdi diagnoza klopnega meningoencefalitisa?

Diagnoza klopnega meningoencefalitisa, ali s kratico KME, se potrdi izključno z mikrobiološkimi preiskavami. Klinični znaki, da gre res za to bolezen, so ponavadi tako šibki, da zdravnik pri diagnozi ni gotov, zato se izvedejo take preiskave, da res ve, kaj je narobe in da lahko odredi pravilno zdravljenje.

Ker največ bolnikov poišče zdravniško pomoč šele, ko nastopi druga faza bolezni, imajo zaradi tega že nevrološke težave, ki so vidne. Zdravnik pa je še posebej pozoren na epidemiološke podatke. Najbolj pomembno je, ali je bolnik opazil v zadnjem mesecu vbod klopa. Vpraša ga tudi, če se je zadrževal na območjih, kjer je znano, da so okuženi klopi s KME. Pomembno je tudi, ali je užival živalsko mleko, ki je bilo neprekuhano ter tudi mlečne izdelke iz živalskega mleka. KME se namreč širi na te načine v toplih mesecih, ko so klopi aktivni in se samice razmnožujejo, za razmnoževanje pa potrebujejo gostiteljevo kri, podobno kot komarji.

Šele po vseh teh zbranih podatkih in raziskavah krvi, se lahko potrdi diagnoza klopnega meningoencefalitisa in se jo začne tudi primerno zdraviti.

Na podlagi česa se postavi klinična diagnoza?

Klinična diagnoza klopnega meningoencefalitisa se dokončno postavi šele, ko zdravnik naredi še nekatere dodatne preiskave in ugotovitve. Najprej ugotavlja, ali je prizadeti imel pred tem, preden je bolezen izbruhnila, virozo, ki je podobna gripi. To velja za neko obdobje za nazaj. Ta viroza lahko kaže na to, da je bila to že prva faza KME, ki pa je bolnik ni opazil in ni prišel do zdravnika. Če bi takrat bolnik obiskal zdravnika, bi verjetno že lahko ugotovil kaj je in diagnoza klopnega meningoencefalitisa bi bila potrjena.

Več kot tri četrtine obolelih za KME, ki je evropski tip klopnega meningitisa, ima značilen potek bolezni, ki poteka v dveh fazah. Prva je viroza, kjer je diagnoza klopnega meningoencefalitisa na majavih nogah in ni gotova, vendar je možno nanjo že sumiti, če je bolnik imel vbod klopa in so okoli rane značilni beli obroči.

V drugi fazi, ko se lahko gotovo postavi diagnoza klopnega meningoencefalitisa, pa ima bolnik značilne simptome, kot so zelo visoka vročina, hudi glavoboli, migrene, slabosti in bruhanje, trd vrat in preveč občutljivosti na svetlobo, v glavi se mu vrti in še kakšen simptom zraven je možen, odvisno od človeka do človeka in njegovega imunskega sistema.

Malo manj kot polovica bolnikov ima še simptome tresenja rok in prstov, težave z jezikom, ne morejo biti zbrani in ne morejo razmišljati. Tudi njihova zavest se lahko spreminja, včasih lahko padejo celo v komo. Samo 11 % bolnikov pa ima ohlapne in ohromele mišice. So pa tudi primeri, da ta bolezen poteka samo v eni fazi, zato se opisane težave pojavijo že na samem začetku.

Zdravniki ne vedo, kateri dejavniki vplivajo na potek bolezni in kako se bo pri posameznikih razvila. Evropski KME je najmanj nevaren in se ga preboli najlažje, nekoliko težje je s sibirskim KME. Največ hromosti in najtežji potek bolezni, tudi največ smrti in pa dolgotrajnih posledic pa pusti virus KME z daljnega vzhoda.

Kako se zavarovati prek KME?

Da ne bi bila diagnoza klopnega meningoencefalitisa tudi vaša diagnoza je najbolje slediti nekaterim navodilom, ki v večini primerov lahko pomagajo, da ne pride do vboda okuženega klopa. To je seveda najbolje. Zato moramo razumeti, kako do tega pride. Ko je namreč diagnoza klopnega meningoencefalitisa postavljena, je že precej pozno in se nikoli ne ve, kako se bo bolezen razvila naprej in kaj bo na vas pustila. Bodite previdni.

Ko greste na sprehod v gozd, na travnik, v park ali na deželo, tam lahko na vas preži samica klopa. Samice so lahko na tleh, na travnih bilkah, največkrat so na grmovju ali nekje na nižjih vejah. Če sedite v travi in imate piknik, lahko celo prileze do vas. Klopi imajo namreč izjemno razvitih čut za vibracije, da zaznajo živo bitje, ki ima v sebi kri, takrat se tega oprimejo. Namenjeni so sicer divjim živalim, vendar ne morejo izbirati, ker nimajo oči, zato gredo tudi na človeka in domače živali.

Preventiva proti temu je, da se oblečete v dolge hlače in rokave, nogavice ter dobra zaprta obuvala in imate klobuk. Ko pridete domov, se takoj slecite in se stuširajte in se temeljito preglejte po vsem telesu, še posebej tam, kjer je koža tanka. Če opazite klopa, ga s pinceto takoj odstranite. Do okužbe naj ne bi prišlo v prvih dveh do treh dneh, zato to naredite čim prej, da ne bo diagnoza klopnega meningoencefalitisa tudi vaša diagnoza.