Kronična nevrološka bolezen multipla skleroza prizadene osrednji živčni sistem, torej možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Multipla skleroza in z njo povezana fizioterapija imata pomembno vlogo pri ohranjanju gibljivosti in kakovosti življenja bolnikov. Multipla skleroza poteka v ciklih, kjer se obdobja poslabšanja simptomov izmenjujejo z obdobji izboljšanja. Do težav pride zaradi napada imunskega sistema na mielinske ovojnice živčnih vlaken, kar vodi do različnih zdravstvenih motenj.

Glavni vzroki in dejavniki tveganja multiple skleroze

Vzroki multiple skleroze niso popolnoma pojasnjeni, a strokovnjaki menijo, da nastane zaradi kombinacije genetskih in okoljskih dejavnikov. Ti dejavniki vplivajo na imunski sistem, ki začne uničevati mielinske ovojnice živčnih vlaken v osrednjem živčevju. Med tveganji so dedna nagnjenost, okužbe z nekaterimi virusi v otroštvu, nizke vrednosti vitamina D, ženski spol ter nekatera obolenja, kot so vnetja črevesja in težave s ščitnico. Čeprav se bolezen ne prenaša neposredno iz roda v rod, genetska predispozicija povečuje možnost pojava bolezni.

Značilnosti in potek simptomov multiple skleroze

Simptomi multiple skleroze so raznoliki in odvisni od prizadetega dela živčnega sistema. Na začetku so pogosto nespecifični in se pojavijo nenadoma, kar lahko oteži postavitev diagnoze. S časom pa se lahko pojavijo bolj značilni znaki bolezni, ki se spreminjajo glede na to, katere mielinske ovojnice so poškodovane. Pogosto se simptomi pojavijo v valovih, ko se bolezen za kratek čas umiri, nato pa se ponovno pojavljajo z novimi ali že znanimi težavami.

Različni simptomi multiple skleroze

Multipla skleroza se lahko razvija v različnih časovnih obdobjih, ki segajo od nekaj mesecev do več let, simptomi pa se pogosto pojavijo nepričakovano. Odvisno je, kateri del osrednjega živčevja je prizadet, zato so lahko znaki zelo različni. Med najpogostejšimi težavami so utrujenost, mišična šibkost, slabost in bruhanje, poleg tega pa še motnje vida, bolečine v očeh, težave z ravnotežjem in vrtoglavica. Prav tako se lahko pojavijo mravljinčenje, tresenje, mišični krči, epileptični napadi, težave s spominom, koncentracijo, govorom ali požiranjem, pa tudi motnje gibanja, hoje in spolne funkcije.

Kako poteka diagnostika multiple skleroze

Za postavitev diagnoze multiple skleroze zdravniki najprej ocenijo prisotnost simptomov, kot so tresenje rok, zmanjšana mišična moč, motnje koordinacije in ravnotežja ter težave z vidom in občutljivostjo. Ker se ti simptomi lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih, je potrebna dodatna diagnostika. Ta obsega nevrološki pregled, slikovne preiskave, kot je magnetna resonanca (MRI), ultrazvok vratnih in možganskih ven ter laboratorijske krvne teste, ki pomagajo potrditi bolezen.

Oblike multiple skleroze in njihov potek

Različni posamezniki z multiplo sklerozo imajo lahko različne oblike bolezni, med katerimi ločimo štiri glavne tipe. Benigna oblika prinaša le redke ali blage simptome brez hujših zapletov. Recidivno remitentna oblika se kaže z izmeničnimi obdobji poslabšanja in izboljšanja, vendar lahko z leti preide v sekundarno progresivno obliko, pri kateri bolezen počasi napreduje brez izrazitih izboljšav. Primarno progresivna oblika, ki je redkejša, poteka brez jasnih faz poslabšanja in izboljšanja, saj se stanje postopoma slabša.