Uvod
Širitev mreže
Program Zdrave šole ima tri značilnosti
Cilji zdravih šol
Kako izvajamo program
Bilten Slovenske mreže zdravih šol
Izobraževanja v okviru zdravih šol
Usmeritve in načrti za prihodnost
Nekateri uspešnejši preventivni programi
Seznam Zdravih šol

 

Uvod

Koncept mreže šol, ki promovirajo zdravje, se je razvil že v 80. letih prejšnjega stoletja. K temu so pripomogli strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), Evropske unije in Evropske komisije, ki so se zavedali, da lahko načrtno in sistematično zasnovani programi pomembno vplivajo na zadovoljstvo učencev, njihovo samopodobo, vedenje v zvezi z zdravjem , odnos do zdravja in življenja nasploh.

Oblikovala se je Evropska mreža zdravih šol - SHE (Schools for Health in Europe), ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov. Usmerila se je k razvojnim programom za promocijo, v zadnjem času predvsem na področje zdrave prehrane in gibanja, duševnega zdravja kot zelo pomembnih varovalnih dejavnikov, evalvacijo učinkov preventivnih šolskih programov, dejavno vključevanje učencev/dijakov, lokalno in regionalno sodelovanje, izobraževanje učiteljev, konceptualni razvoj mreže in kakovost standardov.

Pri delovanju vključene članice sledijo splošnim vrednotam in stebrom SHE.

Vrednote Evropske mreže zdravih šol

• Enakost: enaki standardi in dostop do zdravstvenih in izobraževalnih možnosti za vse učence. Dolgoročno to pomembno vpliva na zmanjševanje neenakosti v zdravju in izboljšanje kakovosti v znanju za boljši trajnostni razvoj na regijski in nacionalni ravni.
• Stabilnost: zdravje je tesno povezano z izobraževalnimi dosežki, kar vpliva tudi na razvoj družbe. Zdravi učenci so tudi bolj uspešni učenci, saj lahko razvijajo svoje potenciale. Rezultati pa se kažejo s sistematičnim srednje- oz. dolgoročnim delovanjem.
• Vključevanje: vseh deležnikov, ki lahko kakorkoli pripomorejo h krepitvi zdravja na šoli. Z aktivno vključenostjo prevzemajo udeleženci v procesu tudi svoj del odgovornosti.
• Opolnomočanje in akcijska kompetenca: poleg pridobivanja informacij je za učence/dijake pomembno tudi urjenje veščin, oblikovanje stališč, razvijanje kritičnega odnosa do življenjskih problemov, ugotavljanje situacije in iskanje strategij za njeno razreševanje.
• Demokracija: zdrave šole ozaveščajo enakovredno tako o demokratičnih vrednotah in pravicah kot prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja.

Zdrave šole delujejo celostno
Celostni pogled na zdravje pomeni zdravje na vseh področjih za vse vključene deležnike, poti vplivanja pa se iščejo z različnimi možnostmi. Pomembni so tako vsebine zdravja v učnem načrtu, kontinuirano izobraževanja učiteljev, ponudba zdravju naklonjenih dejavnosti na šoli, dobra organizacija, pravila, kot tudi kakovostna komunikacija med zaposlenimi, učenci, starši, sodelovanje z lokalno skupnostjo; torej je pomembno vse, kar lahko izboljšuje življenje na šoli.

Ustvarjanje pozitivne šolske klime pomembno vpliva na oblikovanje vrednot pri posamezniku ter na njegove odločitve za vedenje. Obstaja močna povezava med odnosom do šole, učnim uspehom in vedenjem v zvezi z zdravjem. Raziskave ugotavljajo, da mladi, ki so bolj povezani s šolo, manj pogosto razvijejo tvegano vedenje.

Bistveni elementi promocije zdravja v šolah (po Ottavski listini, 1986)

1. Politika zdravja v šolah: šola oblikuje lastno politiko zdravja in dobrega počutja. Glede na svoj položaj ugotavlja težave, določa prednostne naloge, cilje, dejavnosti za izboljšanje položaja, nosilce, roke … O tem razpravlja z učenci, učitelji in starši, vse pa zapiše v samostojni dokument oz. dopiše v že obstoječe dokumente (npr. listino o zdravju na šoli ali vzgojni načrt). V takem dokumentu je npr. opredeljeno, kako preprečevati nasilje, izboljšati šolsko prehrano, spodbujati učence in učitelje k več gibanja med poukom, izboljševati medsebojne odnose ipd. V ugotavljanje, izvedbo in evalvacijo naj bodo vključeni vsi deležniki na šoli.
2. Šolsko fizično okolje: pomembni so stavba, materiali, urejeno in varno dvorišče ter notranjost in okolica šole, omogočanje prostora za fizične dejavnosti, oprema v učilnicah in drugih prostorih za boljše učenje, kuhinja/prostor za zdravo prehranjevanje, posebna skrb naj bodo čiste in urejene sanitarije.
3. Šolsko socialno okolje: na vzdušje in klimo bistveno vpliva kakovost medsebojnih odnosov med učenci, učitelji, starši in širšo skupnostjo. Šola lahko s svojimi pravili (šolskimi in razrednimi), ukrepi, dejavnostmi, izobraževanji, srečanji, odprtostjo navzven…, bistveno pripomore k izboljšanju vzdušja na šoli.
4. Individualne veščine/spretnosti in akcijska kompetenca: vsebine zdravja so vpete v formalni in neformalni kurikul, ki ga je treba z dejavnimi in sodelovalnimi metodami poučevanja približati učencem za doseganje znanja, razumevanja, spretnosti, izkušenj. Šola bi morala omogočati čas in prostor, da bi se učenci lahko učili s pomočjo aktivnih sodelovalnih metod, vadili osebne in socialne spretnosti, razčiščevali stališča, kritično presojali za in proti ter razvijali strategije za vedenje, ki izboljšuje njihovo zdravje in sposobnosti učenja.
5. Zdravstvene službe: njihova podpora je pomembna pri spremljanju in ocenitvi zdravstvenega stanja, razmer na šoli, svetovanju, pomoči strokovnih služb ne le na področju telesnega zdravja, temveč tudi na področju socialnega in duševnega zdravja. Večina zdravstvenih ustanov sodeluje s šolami kontinuirano že vrsto let na regijski in lokalni ravni, jim ponujajo programe predavanj za starše in učitelje ter delavnice za učence/dijake preko celega šolskega leta za različne vsebine zdravja.

Širitev mreže

Začelo se je leta 1993 s prvimi 12 šolami, nadaljevalo pa s štirimi širitvami in od oktobra 2011 deluje v Slovenski mreži zdravih šol že 324 ustanov (257osnovnih šol, 60 srednjih šol in 7 dijaških domov, kar znese 57% vseh slovenskih OŠ oz. 52 % vseh OŠ, SRŠ in dijaških domov). Za širitve smo se odločili na predlog vključenih šol ter interesa novih, saj se jim je projekt zdel koristen in spodbuden za njihova okolja. Od začetka mreža deluje s podporo Ministrstva za zdravje ter ministrstva za šolstvo in šport, za nacionalno usklajevanje je pristojen Inštitut za varovanje zdravja RS, regijske koordinacije pa so prevzeli regijski zavodi za zdravstveno varstvo. V teh 19 letih je projekt prerasel v program, proces oz. način miselnosti, ki se kaže v stabilni mreži šol, ki poskušajo s sistematičnim delom ohranjati in izboljševati zdravje svojih učencev, učiteljev in staršev.

Več o pogojih vključitve si lahko preberete v brošuri Širimo mrežo zdravih šol.

Program Zdrave šole ima tri značilnosti

Sodelovalni in akcijsko usmerjen pristop k zdravju se zagotavlja:

• z obveznim učnim načrtom: zdravstvene vsebine so opredeljene v učnem načrtu, teme se nadgrajujejo s spiralnim učnim načrtom, ki je usmerjen v medpredmetno in kroskurikularno povezovanje. Pri tem je potrebno upoštevati odnos mladih do zdravja in dobrega počutja ter izhajati iz njihovega predznanja, izkušenj, problemov, načina razmišljanja. Poudariti je treba razvoj življenjskih kompetenc oz. sposobnosti. Dejavne in sodelovalne oblike dela z večjo vključenostjo učencev spodbujajo tudi večjo zavzetost in pripadnost ideji, boljše rezultate pri delu v razredu, na šoli ter zainteresiranost za spremembe v lokalni skupnosti. Učinkovita šola, ki promovira zdravje, se trudi, da bi učenci čim bolj optimalno razvili svoje potenciale in s tem dosegli višje izobraževalne in socialne cilje.
• s skritim učnim načrtom: pomembno je vzdušje na šoli, klima, k čemur prispeva stalna skrb za ohranjanje in izboljševanje medsebojnih odnosov, dobro počutje, ustrezna pravila, interesne dejavnosti, projekti, organizacija šole nasploh.
• z dobrimi povezavami z domom in skupnostjo: poglabljati je potrebno sodelovanje med šolo, družino in skupinami, organizacijami in posamezniki v lokalni skupnosti, ki lahko podprejo dejavnosti na šoli, obenem pa lahko šola recipročno vpliva tudi na razvoj lokalnega okolja.

Cilji zdravih šol

1. Aktivno bodo podpirali pozitivno samopodobo vseh učencev s tem, da bomo pokazali, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli.
2. Skrbeli bodo za vsestranski razvoj dobrih medosebojnih odnosov med učitelji in učenci, učitelji med seboj ter med učenci.
3. Potrudili se bodo, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem.
4. Vse učence bodo spodbujali k različnim dejavnostim tako, da bodo oblikovali raznovrstne pobude.
5. Izkoristili bomo vsako možnost za izboljšanje šolskega okolja.
6. Skrbeli bodo za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo.
7. Skrbeli bodo za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta zdravstvene vzgoje.
8. Aktivno bodo podprli zdravje in blaginjo svojih učiteljev.
9. Upoštevali bodo dejstvo, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje.
10. Upoštevali bodo komplementarno vlogo, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.
11. Sodelovali bodo s specializiranimi službami v skupnosti, ki jim lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji.
12. Vzpostavili bodo poglobljen odnos s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da jih bo dejavno podprla pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje.

Bistveno je, da šola vključi promocijo zdravja v vse vidike vsakdanjega življenja, tako v učni načrt kot skriti učni načrt.

Kako izvajamo program?

Šolski tim
Na vsaki šoli deluje tim zdrave šole, ki ga sestavljajo vodja, predstavniki učiteljev, učencev, vodstva, staršev, zdravstvene službe in lokalne skupnosti. Vsak član tima s svojega vidika ocenjuje in odkriva probleme na šoli, skupaj pa iščejo možne rešitve. Izrednega pomena je vodja, ki predstavlja »motor« skupine. 

Sistematično načrtovanje in evalvacija nalog
Preglednice za načrtovanje in evalvacijo šole dvakrat na leto pošljejo regijskim Zavodom za zdravstveno varstvo, ki tako spremljajo dogajanje na šolah. S pomočjo kriterije Zdravih šol šolski tim zasleduje celostni pristop do zdravja na šoli. Pomembno je tako fizično okolje, kot tudi katere vsebine, na kakšen način, komu bodo posredovali v določenem šolskem letu. Bolj ko šoli uspeva zajeti vsebine za krepitev zdravega življenjskega sloga skozi formalni in neformalni učni načrt za vse deležnike, bolj celostno krepijo zdravje v svojem okolju.

Evalvacija načrtovanja nalog po šolah v šolskem letu 2009/10 je pokazala, da so šole večino nalog namenjale spodbujanju duševnega zdravja, zdravi prehrani, zdravemu življenjskemu slogu, telesni dejavnosti, ekologiji in drugim zdravstvenim vsebinam. Za izvedbo programov na šolah je pomembno, da jih podpirajo vodstvo, učitelji in učenci, da izhajajo iz konkretnih šolskih problemov ter da so vpeti v lokalno okolje. Šole v evalvacijah ugotavljajo, da skupne dejavnosti pomembno vplivajo na izboljševanje medsebojnih odnosov ter posledično na večje zadovoljstvo in uspešnost učencev.

Preglednice z načrtovanji in evalvacijo nato pregledajo regijski zavodi za zdravstveno varstvo, IVZ pa na njihovi osnovi pripravi letno analizo. 
Preglednici si lahko ogledate tu:(načrtovanje; evalvacija).
Evalvacije za leto Evalvacija 2001/02, Evalvacija 2002/03, Evalvacija 2004/05, Evalvacija 2005/06, 2006/07, 2007/08, Evalvacija 2008/09, Evalvacija 2009/2010, Evalvacija 2010/11, Evalvacija 2011/12.

Redna srečanja z vodji timov
Zavodi za zdravstveno varstvo trikrat na leto pripravijo strokovna delovna srečanja z vodji timov s šol iz svoje regije ter razpravljajo o aktualnih temah s področja zdravja ter splošnih informacijah glede delovanja mreže. Vedno se predstavijo tudi šole s svojimi primeri dobrih praks. Tematska srečanja so se izkazala kot velika potreba šol po strokovni podpori ter močan dejavnik stabilnosti in kontinuitete mreže.

Skupaj s šolami tudi izberemo vsebinsko »rdečo nit«, ki jo poglobljeno obravnavamo eno šolsko leto. V zadnjih letih smo imeli naslednje »rdeče niti«:

• alkohol in mladi (2000/01);
• duševno zdravje v šoli (2001/02);
• gibanje in prehrana (2 leti) (2002/03; 2003/04);
• šola in starši - iskanje novih poti v sodelovanju (2004/05);
• kakovostna izraba prostega časa (2005/06);
• duševno zdravje, prehrana in gibanje (2006/07);
• zdrav življenjski slog (2007/08);
• zdravi pod soncem (2008/09), več o tej temi si lahko preberete tu (Zdravi pod soncem);
• odnosi.si (2009/10: 2010/2011), več o tej temi si lahko preberete tu (odnos-si);
• Odnos.si – zmanjševanje neenakosti (2011/12).

Poleg izbrane obravnavane teme pa se šole ukvarjajo tudi s svojimi specifičnimi projekti - glede na svoje potrebe in možnosti.

Nacionalno srečanje slovenske mreže zdravih šol
Vsako leto organiziramo tudi nacionalno srečanje slovenske mreže zdravih šol, ki je priložnost za srečanje teorije in prakse. Prispevke na temo rdeče niti zberemo v bilten zdravih šol in tudi tako spodbujamo širjenje strokovnih usmeritev in izmenjavo izkušenj med članicami. Kot rečeno, bo letošnja tema nacionalnega srečanja Odnos-si: zmanjševanje neenakosti, kjer bodo šole kot primere dobrih praks prikazale različne oblike medsebojne pomoči, možnosti medsektorskega sodelovanja na področju sociale-zdravstva-šolstva, opozorile na varovalne dejavnike, ki vplivajo na zdravje in vedenje, promovirale zdrav življenjski slog, predstavile delo z ranljivimi skupinami otrok, opozorile na priložnosti za razvoj osebnih potencialov, izpostavile prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje, nove sodelovalne oblike dela z učenci, sodelovanje z lokalno skupnostjo, zdravstveno službo, itd.

Bilten Slovenske mreže zdravih šol
Svoja prizadevanja šole prikažejo na srečanju slovenske mreže zdravih šol, kjer s predavanji in delavnicami predstavijo primere dobrih praks na svojih šolah. Pisni prispevki strokovnjakov in primeri dobrih praks s šol so zbrani v biltenu zdravih šol, ki je vsakič namenjen "rdeči niti".

Od leta 2010 Bilten izhaja samo v elektronski obliki.

Bilten 1/2010
Bilten 1/2011

Izobraževanja v okviru zdravih šol
Izobraževanju pedagoških in zdravstvenih delavcev s področja promocije zdravja smo namenjali veliko pozornosti, saj tega znanja niso pridobili med rednim izobraževanjem. V letih 1993–2003 smo izvedli veliko izobraževanj z različnih področij promocije zdravja, ki se jih je udeležilo več kot 4.400 pedagoških in zdravstvenih delavcev. Po letu 2003 so bila izobraževanja usmerjena v redna strokovna delovna srečanja, na katerih smo pedagoškim delavcem ponudili aktualne strokovne teme. Vseskozi smo se namreč odzivali na razmere v praksi in na osnovi povratnih informacij usmerjali naše delovanje (strokovna izobraževanja in preventivne programe). 

Usmeritve in načrti za prihodnost
Skupaj z Ministrstvom za zdravje ter Ministrstvom za šolstvo in šport si prizadevamo, da bi se dobre izkušnje in način dela Slovenske mreže zdravih šol prenesle na nacionalno raven in da bi projekt prerasel v proces dela na vseh slovenskih šolah. Projekt Zdrave šole je bil sprva mišljen kot poizkus, kako se koncept promocije zdravja obnese v praksi. V 18 letih se je to izkazalo ne samo kot mogoče, temveč kot zelo uspešno. Projekt je s svojim načinom dela prerasel v način razmišljanja in življenja na šoli. V oktobru 2011 smo izpeljali novo širitev za vse šole, ki že delajo po načelih promocije zdravja, in tiste, ki bi si to želele. V mreži deluje tako že 324 članic, kar znese 57% vseh OŠ, 45 % vseh SRŠ oz. 52% vseh slovenskih OŠ, SRŠ in dijaških domov.

Inštitut za varovanje zdravja RS bo ostal nacionalni koordinator in bo k izvajanju prispeval s svojim strokovnim znanjem v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo. Ohranjamo tudi članstvo v evropski mreži zdravih šol SHE, ki nam daje dovolj priložnosti za dejavno vključevanje v mednarodne projekte in stik z mednarodnimi usmeritvami pri zdravju otrok in mladostnikov.

Nekateri uspešnejši preventivni programi:

Promocija duševnega zdravja v šoli
Eno prvih izobraževanj je bilo Promocija duševnega zdravja v šoli, ki je temeljilo na priročniku z istim naslovom. Vodje timov Zdravih šol (1. kroga) so se na izpopolnjevalnih seminarjih usposobile, da so izvajale seminar za pedagoške kolektive na svojih šolah, s pridobljenimi izkušnjami in dodatnimi usposabljanji pa so širile svoje znanje na vse zainteresirane šole. Vsebina priročnika Izboljševanje duševnega zdravja* in seminarja: utrjevanje samospoštovanja, opredelitev duševnega zdravja, potrebe in mnenja mladih, učinkovito poslušanje in odzivanje, komunikacija, asertivnost, vaje za medsebojno spoznavanje, obvladovanje sprememb v šoli, obvladovanje stresa v šoli, sodelovalni pristopi pri vzgoji za zdravje, zamisli in cilji projekta zdrave šole, pomembnost medsektorskega sodelovanja

Seminar, ki je še posebej primeren za ves pedagoški kolektiv, je delavnično in izkustveno zasnovan. Priročnik sestavljajo kratki teoretični uvodi z določenega področja, nakar mu sledijo izdelani delovni listi, z natančnimi pripravami, ki jih učitelji lahko prenesejo na učence v razred.
Namen programa Promocija duševnega zdravja je, da bi učencem posredovali informacije, znanja, stališča, veščine in strategije za izboljšanje duševnega zdravja. S tem, ko s seminarjem usposabljamo ves pedagoški kolektiv, želimo vplivati tudi na izboljšanje medsebojnih odnosov med učenci in učitelji na šoli.

Program Vrstniki in jaz - Pogovarjajmo se
Program, ki smo ga začrtali v letu 2003/04, se imenuje »Vrstniki in jaz - Pogovarjajmo se« in smo ga usmerili v skrb za dobre odnose in preprečevanje nasilja na šoli. Program temelji na metodi vrstniškega izobraževanja - vrstniški mediaciji in ga lahko prenesemo na različna področja zdravja (spolnost, droge, prehrana, gibanje, prosti čas...). V mladostniškem obdobju, ko avtoriteta učiteljev in staršev bledi, so pomembni informatorji prav vrstniki. Zato je še toliko bolj pomembno, da so informacije, ki si jih izmenjujejo, točne oz. prave.

Program je obsegal v 1. fazi:
- prevod in priredbo priročnika za učitelje (Vodja popularnega mnenja)
- izobraževanje za mentorje in
- tabor za vrstniške vodje
- supervizijska srečanja z mentorji.

Z mentorji in predavateljicami smo ugotovili, da je pogoj za uspešno delovanje mladostniških vodij poglobljeno usposabljanje s področja komunikacije, socialnih veščin in posredovanja v konfliktnih situacijah. V marcu 2004 smo izvedli zelo uspešen seminar za mentorje, temu je v maju sledil še bolj uspešen 3-dnevni tabor. Zahteva učencev je bila, da se program nadaljuje in širi (večdnevni tabor, za še več učencev- mreža vrstniških vodij na šolah naj bi se širila).

V 2. fazi je sledilo:
- implementacija programa na šole (različne dejavnosti)
- izobraževanje mentorjev s področja komunikacije, vodenja skupine in vrstniške mediacije
- tabor za vrstniške vodje - mediatorje
- zloženka in namizni karton vrstniška mediacija (soavtorji mladi)
- redna supervizijska srečanja z mentorji.

Skozi različna usposabljanja (5 izvedb različnih seminarjev s področja promocije zdravja, duševnega zdravja, uspešne komunikacije, mediacije) je šlo 54 udeležencev, v program se je aktivneje vključilo 22 šol. V naslednjem letu nameravajo vključene šole s postopnim uvajanjem programa v svoje šole - predstavitev programa vsem učiteljem, učencem po razredih, staršem na roditeljskih sestankih, z letaki in plakati pa bodo seznanili vse obiskovalce šole in druge zainteresirane. Mentorji so ugotavljali, da je potrebno za uspešen začetek programa stalno izobraževanje in poglabljanje znanja s področja uspešne komunikacije in razreševanja konfliktov na nenasilen način - mediacije. Program temelji na poglobljenem usposabljanju tako mentorjev, kot vrstniških vodij - bodočih mediatorjev. Glede na navdušenje vrstniških vodij in zavzetost mentorjev se nadejamo, da bo program zaživel na šolah.

Spodbujajmo nekajenja
S programom Spodbujajmo nekajenje želimo spodbujati zdrave življenjske navade pri otrocih, oblikovati pozitivno stališče do nekajenja, vplivati na pozitivno samopodobo nekadilca, dati učencem možnost za prepoznavanje kritičnih trenutkov za odločitev za kajenje in jih naučiti ustreznega odzivanja na pritiske okolice (asertivnost, razreševanje sporov, zagovarjanje lastnih stališč ...) kot so reklamiranje, vrstniški pritiski, konflikti.

Program sestavlja priročnik za učitelje/izvajalce in delovni listi za učence od 4. do 9. razreda (www.ivz.si/nekajenje). Razdeljen je na osem tem, temu je dodan še dodatek z aktualnimi informacijami s področja nadzora nad tobakom. Na začetku vsakega poglavja so opredeljeni cilji, ki naj bi jih dosegli, na koncu pa so nanizani še dodatni viri in literatura, tako za učitelje kot tudi za učence. Grafična podoba priročnika in delovnih listov - baloni kot simbol čistega zraka in zdravih pljuč - podpira pozitivna sporočila v zvezi z zdravim načinom življenja; različne barve simbolizirajo posamezne teme in pomagajo učencem pri razvrščanju vsebin. Delovni listi so razdeljeni na dva dela: Ne igraj se z ognjem (od 4. do 6. razreda) in Kadiš? Zakaj bi prav jaz? (od 7. do 9. razreda). Delovni listi z vajami so razdeljenih po istih poglavjih kot priročnik. Učitelj jih lahko poljubno vključuje v pouk oz. v druge dejavnosti v okviru učnega procesa (naravoslovni, projektni dnevi, razredne ure, posamezni predmeti ...). Vaje so pestre, praktične, aktivne in primerne starostni stopnji učenca ter že osvojenemu znanju o tej temi.

Vsebina priročnika: Zdrave navade in razvade, Kajenje ogroža naše zdravje, Tobačni dim je tudi onesnaževalec okolja, O reklami, tobačnih izdelkih in kajenju, Kajenje prinaša mnogo stroškov, Prednosti nekajenja, Ali boš cigareto? zakaj pa?!

Učitelji, ki izvajajo program, osvojijo potrebne informacije na 1-dnevnem izobraževanju, kjer jih usmerimo tudi v dodatne vire. Vse šole, ki so se vključile v program, so vsako leto prejele brezplačno gradivo za učence in učitelje (sofinancirano s strani Ministrstva za zdravje).

Program izvajajo šole od šolskega leta 2000/01 naprej, vanj je vključenih okrog 90 slovenskih šol.

Alkohol? Odrasli lahko vplivamo!
Alkohol? Odrasli lahko vplivamo je nastal na pobudo Zdravega mesta Ljubljana, izdelala pa ga je skupina strokovnjakov pod vodstvom IVZ. Obsega priročnik za učitelje, knjižico ter letak za starše. Priročnik je narejen na osnovi primera dobre prakse z Zdrave šole OŠ Janka Kersnika Brdo pri Lukovici. Šola, ki se je vključila v program, je bila deležna predhodnega izobraževanja za učitelje, prejela pa je tudi brezplačno gradivo. V letu 2003/04 je bilo izvedenih 15 seminarjev v vseh slovenskih regijah, koordinacijo programa pa so prevzeli regijski zavodi za zdravstveno varstvo. 

Proste roke, čista pljuča
Program za opuščanje kajenja Proste roke - čista pljuča je namenjen srednješolcem, ki redno kadijo in želijo kajenje opustiti. Pri zasnovi programa so upoštevane značilnosti mladostnikov, zato je program drugačen od programov opuščanja kajenja za odrasle. Mladim je manj uspešno in manj smiselno poudarjati negativne dolgoročne posledice kajenja, saj ne razmišljajo, kaj bo z njimi čez 20 ali 30 let. Mladi razmišljajo o trenutku ''tukaj in zdaj''. V programu je poudarek na socialnih spretnostih, obvladovanju stresa in alternativnih oblikah preživljanja prostega časa.

Program opuščanja kajenja je namenjen mladim od 15 do 19 leta, ki kadijo bodisi redno ali občasno in si želijo kajenje opustiti. Opuščanje se izvaja v skupini 10 do 12 mladostnikov, ki se srečajo enkrat tedensko, šest tednov zapored, srečanja pa trajajo 90 minut. Po tretjem srečanju pričnejo kajenje opuščati. Program se lahko izvaja v šoli, v mladinskih delavnicah ipd.
Pri mladih si moramo cilje postavljati realno: zavedamo se, da je mladostniku precej težko opustiti kajenje, saj je močno vpet v svojo družbo, hkrati pa ga moramo okrepiti v določenih pogledih: mu nuditi pomoč, ga podučiti in mu pokazati zdrav način življenja, socialne spretnosti, načine sproščanja... Želimo doseči vsaj to, da mladostniki kajenje zmanjšajo in ga, ko so na to pripravljeni, tudi opustijo.

Model zdrav življenjski slog
Model predstavlja konkretni primer, kako vsebine zdravja vključevati v obstoječi učni načrt in jih po možnosti medpredmetno povezati. Nastal je kot 2-letni pilotski projekt v okviru razpisa MŠŠ 2008-10 (Evropski socialni skladi), rezultati pa se kažejo v modelnih urah s področja prehrane, gibanja, duševnega zdravja za učence od 1. do 9. razreda, za vsebine alkohola in tobaka pa za učence v 3. triadi pri različnih predmetih. Modelne ure so oblikovali učitelji s štirih Zdravih šol v sodelovanju s strokovnjaki z Inštituta za varovanje zdravja, ki so bili vključeni v projekt. Nastale so tudi Smernice za razvoj modela v šolski praksi, priročnik modelnih ur za delo v razredu ter priročnik gibalnih vaj, ki so dostopni na spletni strani www.zdravjevsoli.si . V šolskem letu 2011/12 nadaljujemo z nadgradnjo modela z novimi Zdravimi šolami, ki bodo pripravile nove modelne ure in bodo dostopne vsej zainteresirani pedagoški javnosti na zgoraj omenjenemu spletu.

SEZNAM VSEH ZDRAVIH ŠOL NAJDETE tukaj.

Nacionalni tim Zdravih šol:

Mojca Bevc Stankovič, prof.ped, nacionalna koordinatorica 
Vesna Pucelj, prof.zdr.vzg, strokovna sodelavka 
mag. Nina Scagnetti, univ.dipl.soc., strokovna sodelavka

---

Priponke:

2009/2010