Kaj so aflatoksini?
28.2.2013 - Aflatoskini so naravni strupi, ki jih sproščajo tri vrste gliv rodu Aspergillus – A.flavus, A.parasiticus in redkeje A. nomius. Te vrste najdemo v toplih in vlažnih klimatskih pogojih. A.flavus proizvaja samo B (B1, B2) aflatoksine, medtem ko drugi dve vrsti proizvajata tudi G (G1, G2) aflatoksine. Najpogosteje onesnaženi so oreščki, zemeljski oreščki, fige in drugo suho sadje, začimbe, surova rastlinska olja, kakavova zrna in koruza. Aflatoksina M1 in M2 sta hidroksilirana presnovka aflatoksinov B1 in B2, ki ju najdemo v mleku in mlečnih proizvodih in sta posledica hranjenja prežvekovalcev z okuženo krmo. Aflatoksin B1, ki ga živali zaužijejo z onesnaženo krmo, se v njihovih jetrih pretvori v aflatoksin M1, ta pa se preko mlečnih žlez izloča v mleko.
Napotki za ravnanje prebivalcev v mrzlem vremenu
10.12.2012 - V Sloveniji povzročajo zdravstvene težave zlasti huda vročina poleti in hud mraz pozimi. Vremenskim vplivom so še posebej izpostavljene nekatere skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje prebivalstva v izrednih vremenskih razmerah lahko zmanjšamo tveganje za nastanek zdravstvenih težav.
Delavnica 'Izgradnja kapacitet okolje in zdravje v Sloveniji'
28.5.2012 - Inštitut za varovanje zdravja RS je 15. maja 2012 organiziral delavnico z naslovom »Izgradnja kapacitet okolje in zdravje v Sloveniji«, ki je potekala v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana. Gre za skupni projekt »Capacity Building in Environment and Health« Evropske komisije, Generalnega direktorata za zdravje in potrošnike (DG Sanco) ter Evropskega centra za okolje in zdravje Svetovne zdravstvene organizacije.
MIKOTOKSINI
26.1.2012 - Večina pridelkov je med časom rasti in skladiščenjem dovzetna za onesnaženje z glivami. Glive med svojo rastjo sproščajo sekundarne metabolite, ki jih imenujemo mikotoksini. Mikotoksini ostanejo na površini živila, nekateri pa prodirajo tudi v notranjost. Količina mikotoksinov na živilih letno variira, saj je odvisna od mnogih faktorjev. Mikotoksini predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, če jih živilo vsebuje nad dovoljeno količino in smo jim izpostavljeni daljše časovno obdobje (npr. na jedilniku vsak dan). Priporočamo mešano prehrano in le občasno uživanje pistacij in zemeljskih oreškov (arašidov, indijskih oreškov).
Okužbe in zastrupitve s hrano v domačem okolju
24.5.2011 - Na zdravje prebivalstva vplivajo mnogi dejavniki, ki so odvisni od vrste, izvora, postopka obdelave in ravnanja s hrano. Tudi nacionalne posebnosti glede uživanja določenih vrst živil imajo določen vpliv, npr. na Japonskem je zaradi pogostega uživanja specifičnih surovih vrst morske hrane najpomembnejši povzročitelj zastrupitev Vibrio parahemoliticus, pri nas pa so zastrupitve z omenjenim mikroorganizmom redke.
Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu - 27. april 2011
21.4.2011 - Vsako leto številne države po svetu 27. aprila obeležujejo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Namen obeležitve je opozarjanje in ozaveščanje javnosti o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu. Okoljski hrup predstavlja enega najresnejših okoljskih vzrokov za breme bolezni. Ocena bremena bolezni v zahodnih evropskih državah je pokazala, da je eden od treh Evropejcev vznemirjen zaradi hrupa podnevi, v nočnem času pa enega od petih Evropejcev hrup moti med spanjem (Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, 2011).
Onesnaženje živil z dioksini in vpliv na zdravje
15.4.2011 - Dioksini so onesnaževalci okolja, ki so zelo strupeni. Ker so dobro topni v maščobah, se v organizmih lahko kopičijo, njihova vsebnost se povečuje vzdolž prehranske verige. Dioksini spadajo med obstojna organska onesnaževala, kar pomeni, da je njihov razpolovni čas daljši od deset let. Razgradnja je sicer odvisna od več okoljskih dejavnikov.
Dojemanje tveganja, koristi in zaupanja v povezavi z živili
15.4.2011 - Raziskave dojemanja oziroma percepcije tveganja so v zadnjih desetletjih omogočile koristno razumevanje, ki izhaja iz spoznanj, na kakšen način javnost tveganje pojmuje, kako se pojem tveganja povezuje z drugimi koncepti, kot so zaupanje, korist, sprejemljivost tehnologij za proizvodnjo hrane in vedenjskimi vzorci pri izbiri živil.
Radioaktivnost v hrani
15.4.2011 - »Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima, 11. marca 2011, je bila Komisija obveščena, da so ravni radionuklidov v nekaterih živilih s poreklom iz Japonske, npr. v mleku in špinači, presegle vrednosti za ukrepanje, ki se za živila uporabljajo na Japonskem. Taka kontaminacija lahko ogrozi zdravje ljudi in živali v Uniji, zato je iz previdnostnih razlogov nujno potrebno sprejeti ukrepe na ravni Unije, da se zagotovi varnost živil in krme, vključno z ribami in ribiškimi proizvodi, ki izvirajo z Japonske ali so od tam poslani. Ker nesreča še ni pod nadzorom, je v tem trenutku treba uvesti preskušanje živil in krme s poreklom iz prizadetih prefektur in varovalnega območja, za živila in krmo s poreklom s celotnega japonskega ozemlja pa je treba uvesti naključno preskušanje. Člen 53. Uredbe (ES) št. 178/2002 dopušča možnost, da se za živila in krmo, uvoženo iz tretje države, zaradi varovanja zdravja ljudi, živali a...
Okoljska katastrofa na Madžarskem
11.10.2010 - V industrijski nesreči v Ajki na jugozahodnem Madžarskem se je 4. oktobra 2010 iz tovarne aluminija razlilo približno 700 000 kubičnih metrov strupenih odpadnih snovi, t.i. rdečega blata. V nesreči katastrofalnih razsežnosti je sedem ljudi umrlo, nekatere še pogrešajo, medtem ko jih je 150 hudo ranjenih. Prebivalce bližnjih vasi so že začeli izseljevati. Tudi posledice za okolje in bitja v okolju so hude in bodo dolgotrajne. Madžarske oblasti so 10. 10. 2010 sporočile, da je možno, da se bo stena rezervoarja, v katerem je še približno 2,5 milijona kubičnih metrov strupenega blata, podrla, ker se razpoka v steni širi.
Novinarsko središče
